Ločitev in posledice

Ločitev in posledice – Zakaj pride do ločitve in kako preživeti ločitev, oziroma konec veze?

Zgodba naših staršev in njihov medsebojni odnos, način na katerega so nas imeli radi, dajali nam ljubezen in nam izkazovali čustva od trenutka spočetja, skozi nosečnost, do vključno nekje naših prvih 7 let življenja, to obdobje otroštva pilotira naše kasnejše reakcije na čustva in predstavlja rdečo nit naših partnerskih odnosov. Torej trenutek spočetja, nosečnost in prvih sedem let življenja, je temelj našega dojemanja in pričakovanj o ljubezni in partnerjih do konca življenja.

Ozaveščanje dogodkov iz otroštva je za nas ključnega pomena!

Primer:

• Če so naši starši želeli in pričakovali fantka ali punčko,
• Če so naši starši bili razočarani nad spolom otroka,
• Če se je mama bala da jo bo fant ali mož zapustil zaradi nosečnosti in rojstva otroka,
• Če nam naši starši kljub teleseni in materijalni skrbi, niso nudili dovolj nežnosti in ljubezni,
• Če smo bili kaznovani za naše otroške lumparije ipd.

Eden ali več zgoraj naštetih dejavnikov pripomore k ustvarjanju refleksa pogojevanja v nas, kar pomeni da se skozi življenje obnašamo na nam zelo dobro znan način, ki pa je…“ljubezen dobim, ljubezen mi pripada pod pogojem, ko ali če “. Na zavestnem nivoju oziroma v realnosti, mi v resnici konstantno čakamo, da pride nekdo ki nas bo imel iskreno in resnično rad, nekdo točno tak kot ga mi pričakujemo, nekdo točno tak kot si ga želimo, nekdo točno tak kot ga potrebujemo. Temu se reče poskus zavestnega manifestiranja nečesa, kar mi v resnici sploh ne vemo kaj je, niti kako to dejansko izgleda.

Pričakovanja, ki so v nas in v naši podzavesti, ustvarjajo emotivni rezervoar za sprejemanje ljubezni, ki je v resnici večino časa prazen. Med tem, ko mi iščemo in čakamo nekoga ki nas bo imel iskreno rad, nekoga ki nas bo sprejel točno takšne kot smo, v resnici se nam dogaja ravno nasprotno. Na nezavednem nivoju mi v svoja življenja pritegujemo partnerje, ki enako tako kot mi večino časa nekaj pričakujejo. Isto z istim, isti ptiči skupaj letijo. Kri ni voda pravijo, kajti po naših žilah se pretakajo geni naših prednikov.

V trenutku ko se staršem rodi otrok, aktivira se gen koda prednikov in to je dediščina s katero se vsi rodimo. To pomeni, da se v ženski aktivira njena mama in delno se aktivirajo geni njenega očeta in obratno. V očetu novorojenega otroka oživi njegov biološki oče in delno njegova mama. To je tudi razlog, zakaj šele kasneje v partnerju prepoznamo oziroma vidimo nekoga, ki ni ista oseba v katero smo se zaljubili. V resnici nas privlačijo karmične povezave, kajti najhitrejši in najbolj učinkovit način za odplačevanje in reševanje karmičnih dolgov in karmičnih dolgov naših prednikov je, ravno rojevanje otrok.

Torej na isti način kot so živeli naši starši, ki so morda živeli v odnosu kot pes in mačka, morda sta starša ostala skupaj kljub temu da v odnosu ni bilo spoštovanja in ljubezni, to pomeni, da je velika verjetnost da bomo tudi mi živeli podobno partnerstvo. Po drugi strani mi konstantno čakamo in pričakujemo čisto nekaj drugega. Ko vse to vemo in ozavestimo, lažje razumemo da smo v resnici vstopili v nekaj podobnega, kar smo pri svojih starših nekoč sovražili in obsojali.

Ne glede na to kako smo ženske pred rojstvom otroka bile spolno aktivne, v trenutku ko rodimo se v našem fizičnem telesu sprožijo hormonske spremembe, posledica katerih je med drugim izguba libida. Partner ničesar ne izgublja, ne dogaja se mu nič posebnega, zato on še naprej hoče in pričakuje žensko, ki jo je ljubil pred zanositvijo in rojstvom otroka. Ker ima partner še vedno iste telesne želje in potrebe kot v samem začetku veze in ker ženska teh želja trenutno po porodu nima, oziroma te želje in potrebe so pri njej minimalne, z njene strani vedno bolj prihaja do zavračanja.

Partner na podzavestnem nivoju dobi signal “ti me zavračaš”. Moški vzgojen v pravem duhu, čvrstega in stabilnega karakterja, moški ki je etičen in moralen, bo potrpežljiv in razumljiv. Mnogi partnerji se žal podajo v lov drugam. Moški torej pričakuje da bo njegova partnerka taka kot jo je on nekoč spoznal, medtem ko se ona večino časa trudi partnerja spremeniti v nekaj, kar ona v svoji domišljiji verjame da je on lahko. Na koncu se zgodi da niti ona ne more biti ista kot je bila prej, niti se on ne more spremeniti v nekaj, kar on ne želi biti ali postati.

Velika napaka večine žensk je izjava,“pusti me pri miru, nič mi ni”, kar med vrsticami pomeni “objemi me, hudo mi je”

Napaka večine žensk je ta, ker mislimo da če partnerju besedno ne izrečemo da ga sovražimo, da mu zamerimo, da ga obsojamo, da smo zaradi njega nervozne, živčne in jezne, ker ni izpolnil ali ne izpolnjuje naših pričakovanj, mislimo da on tega ne ve, oziroma ne računamo na to, da on to podzavestno čuti. Moški v odnosu pogosto in dokaj hitro začuti, da nekaj le ne štima. Vpraša nas lahko enkrat, mogoče še enkrat ali dvakrat in če od nas ne dobi odgovora, on se povleče nazaj.Moški sicer čuti da nekaj ne štima, in ker tudi sam ne zna postaviti pravega vprašanja, tipa “kako ti lahko pomagam”, počasi se ljubezen začne spreminjati v obojestransko obsojanje, krivdo in zamero.

Med bolj pogostimi razlogi za ločitev z ženske strani je, zamera in obsojanje moškega ki ni izpolnil njenih pričakovanj, brez da bi se same zavedale, da tudi ženske ne vemo na pravi način povedati oziroma se izraziti, kaj bi v resnici želele, kaj nam manjka, kaj pogrešamo. Še takrat ko govorimo in ko izražamo svoje nezadovoljstvo, se  izražamo skozi bes, jezo, zamero, obsojanje. Torej, velika napaka ki se pogosto ponavlja s strani nas žensk je, da kot star magnetofonski trak konstantno nekaj iščemo in iščemo, iščemo in hočemo tisto nekaj, kar niti ne znamo pravilno ubesediti, oziroma partnerju ne znamo povedati.

Pozitivna sprememba je že ta, ko in če spremenimo način komunikacije o tistem kar hočemo in želimo. Dodatna zadeva ki obremenjuje partnerski odnos so predvsem prevelika pričakovanja! Vse tiste vragolije, ki smo jih počeli v otroštvu in mladosti, skozi odraščanje in dozorevanje večinoma izpuhtijo iz našega življenja. Starejši kot smo, vedno bolj pričakujemo da nam nekdo iz zunanjega sveta podari tisto nekaj, kar bi nas razveselilo in osrečilo. Kljub temu, da konstantno nekaj pričakujemo, hočemo in želimo, mi v resnici pogosto niti ne vemo kaj je tisto kar bi nas zares osrečilo. Pa smo spet pri partnerjih, ki so tarče našega lastnega nezadovoljstva in frustracij.

Prvi korak k spremembi je, spoznati in odkriti kaj nas lahko osreči, brez da bi se fokusirali na partnerja ali bilo katero drugo osebo iz našega življenja. Torej, če mi sami ne vemo kaj potrebujemo za srečo, boljše počutje in zadovoljstvo, nerealno je potem pričakovati od partnerja da nam bere misli, da zaradi nas dela ali počne karkoli, zato da bomo mi srečni. Nerealno je in ni pošteno. Nimamo pravice kriviti ali obsojati partnerja ali bilo koga drugega, če smo sami nesrečni in nezadovoljni. Če konstantno pritiskamo in pritiskamo na partnerja, če konstantno imamo pričakovanja do njega ali nje, a v resnici niti ne vemo kaj bi sploh radi, potem neizogibno drvimo v smer zamere, jeze, obsojanja, odtujevanja in pogosto do prevare partnerja.

Če so nam za dodatek še naši starši besedno izgovarjali da:

• So ostajali v zakonu zaradi nas,
• Če nebi bilo nas, bi oni bili svobodni / odrešeni,
• Da smo mi tisti, ki smo jim pokvarili plane za življenje,
• De če se nebi mi “zgodili”, bi njihova življenja bila popolnoma drugačna.

Odrasla oseba, ki je v otroštvu poslušala tovrstne izjave, podzavestno ima občutek krivde ker je sploh živa. Za dodatek ima ta oseba zakoreninjeno prepričanje, da ni vredna ljubezni, da ji ljubezen ne pripada, da si ljubezni ne zasluži. Torej, če je v nas “pogojni refleks”, lahko si potem samo predstavljate, kakšne signale podzavestno pošiljamo partnerju.

• Jaz si ne zaslužim ljubezni,
• Ne samo da si ne zaslužim ljubezni, jaz si ne zaslužim niti živeti,

Z močno vgrajenim “pogojnim refleksom”, mi čakamo in čakamo na “pravega” partnerja. V trenutku ko končno vstopimo v partnersko vezo, mi mentalno, na nezavednem nivoju partnerju konstantno pošiljamo neprava sporočila.

Zgodba je lahko še dodatno zakomplicirana v primeru, če so nas starši “naučili”,

• da ne smemo govoriti,
• da moramo biti tiho,
• da za kazen moramo sedeti ali stati in gledati v kot.

Vse kar je našteto, mi podzavestno pričakujemo od partnerja, in je samo vprašanje časa, kdaj in kako se bo partner začel obnašati glede na naše podzavestne programe / prepričanja in pričakovanja. Tako kot so nas starši v otroštvu programirali, po tem principu mi kasneje funkcioniramo.

Če imamo mi v svoji podzavesti program ( prepričanje ),

• Jaz si ne zaslužim ljubezni,
• Jaz nisem vredna / vreden da me kdo ljubi,

To v partnerskem odnosu in v realnosti izgleda tako, da bomo naredili vse kar je potrebno ( kuhali bomo, prali, likali, sami čuvali in vzgajali otroke, dajali sebe in svoje telo, skratka delali bomo vse možno ), samo da nas partner ima rad. Naše vodilo je program, jaz  “moram” tako delati, saj tako ali drugače “nisem vredna in si ne zaslužim ljubezni”. Partner, hoče ali noče, prej ali slej se mora ujeti v našo šablono.

Kaj se ponavadi zgodi veliki večini “žrtev”?

Partner osebe, ki ima pogojni refleks “žrtve“, “slučajno” ( vsi dobro vemo da slučajnosti ni ), naleti na drugo osebo, ki v sebi ima kontra program:

• Jaz zaslužim ljubezen,
• Meni ljubezen pripada.

Potem se “žrtev programa, jaz si ne zaslužim ljubezen” sprašuje, pa kako…naredila sem vse kar je bilo v moji moči, vse sem  naredila za njega, vse sem mu dala, a on mi tako vrača. Skratka, ločitev ali odločitev za ločitev, se lahko dolgo časa kuha. V večini primerov je to običajno prevara, kar je povsem legitimen vzrok za ločitev. Za prevaro je na drugem mestu odločitev tipa, “dovolj imam takega življenja”.

Ločitev in posledice – POMEMBNO!!

Ne glede na to kaj je razlog za ločitev, bistvenega pomena je ločiti se v miru in brez obsojanja, brez krivde, brez jeze in besa, brez slabe vesti za vse tisto kar smo dali, vložili ali naredili za vezo in partnerja. Ne obstaja slaba vest, ne obstaja če bi vsaj, ne obstaja če bi še to ali ono. Ko pride do ločitve je potrebno potegniti črto in sprejeti dejstvo, da je tako kot je. Lahko si napišete katere napake v vezi ste delali vi in za katere napake je po vašem mnenju odgovoren partner. Analizirajte sebe, kje in kdaj morda niste pravočasno reagirali, in tudi če ste reagirali ali je to bilo iz pozicije jeze in besa. Napišite in zapomnite si vse te stvari in pazite, da se vam iste napake ne ponovijo še kdaj drugič.

 Najbolj pomembno spoznanje in nasvet, ki ga lahko dobite od mene je:

• Za vse tisto za kar obsojate vašega partnerja,
• Vse tisto za kar partnerja krivite,
• Vse tisto, zaradi česar morda partnerja sovražite,
• Za vse tisto, kar vam je partner naredil ali vam ni naredil,
• Vi v resnici obsojate, krivite, jezni in besni ste na svoje lastne otroke!
• Vse tisto, zaradi česar ste jezni na sebe,
• Vse tisto, zaradi česar sebe krivite,
• Slaba vest, če ste ali niste nekaj naredili,
• Vi zopet krivite, obsojate, se jezite in slabo vest nalagate lastnim otrokom!

Odpuščanje ne pomeni odobravanje ali podpiranje partnerjevih dejanj. Odpuščanje je potrebno zato, da lahko v miru oba odideta naprej.

Ločitev in posledice – Zakaj po večini ločitev nastradajo otroci?

Vsaka slaba ali grda misel, kaj šele izgovorjena beseda, namenjena očetu vašega ali vaših otrok, je v resnici avtomatično pošiljanje destruktivne energije vašemu lastnemu otroku. Ne smemo pozabiti, da je 50% otroka njegov oče in druga polovica, torej preostalih 50% je njegova mama. Kaj se dogaja na podzavestnem nivoju otroka, ko mi kritiziramo njegovega očeta ali celo same sebe? Otrok ima potrebo pripadati obema staršema. Oče in mama so naši prvi Bogovi, naši stvarniki, ne glede na to kakšni so bili.

V trenutku ko mama obsoja očeta svojih otrok in seveda obratno, nepomembno kaj je ta oče delal, tudi če je varal, lagal, se drogiral, bil alkoholik, fizično nasilen ali karkoli, ona podzavestno obsoja del osebnosti svojega otroka. Otrok, ki pripada obema staršema, se bo podzavestno postavil na stran svojega očeta ( nezavedno brani sebe v očetu ) in je samo vprašanje časa, kdaj bo začel sovražiti in obsojati svojo kritično mamo.

Mame me kličejo in sprašujejo:

1. Prva faza:

• Ne razumem zakaj je ta otrok tako nervozen,
• Moj otrok se z mano konstantno krega,
• Moj otrok me niti malo ne spoštuje,
• Celo svoje življenje sem mu posvečala, zdaj se mi zoperstavlja in mi vrača na tako grd način,
• Bila sem mu in “oče in mama”,
• Z očetom ni imel stikov, oče ni plačeval preživnine, pa ga vseeno bolj spoštuje kot mene,
• Ipd.

2. Druga faza:

Otrok zaradi žalosti in nemoči začne zbolevati, ker se njegov oče ali mama konstantno obsoja, kritizira, sovraži ipd.

3. Tretja faza:

Beg od doma.

4. Končna faza:

Ta otrok bo ponovil vzorec ali vas kot žrtve, ali svojega očeta, ki je bil kakršen koli že je bil.

Ločitev in posledice – Zaključek:

Z obsojanjem bivših partnerjev, na nezavednem nivoju avtomatično usmerjamo otroka v napačno smer. Smer oziroma pot, na kateri ne bo našel sreče, razumevanja, sprejemanja in ljubezni!!

Ločitev in posledice – Kako to prekiniti?

Obstajajo tehnike in metode za reprogramiranje, jaz jih imenujem “antibiotiki za zdravljenje duše”, in jih ni malo. Večino teh zdravilnih metod lahko sami najdete in prakticirate. Lahko tudi poiščite pomoč drugih ljudi, ki se s tovrstnimi tehnikami ukvarjajo in pomagajo osebi notranje ozdraveti.

Bistvo mojih metod dela s strankami temelji na dejstvu,

• Da smo sami svoje sreče kovači,
• Da usoda ni zabetonirana,
• Da brez nič truda in dela, ni sprememb, ni rezultatov, ni zdravja in navsezadnje ni življenja.

Za odnos med dvema je samo ena oseba odgovorna in to ste vedno vi. Vsako živo bitje ki vas iritira in spravlja v disbalans, to bitje je vaše duhovno ogledalo, ki vam zrcali vaše notranje rane, nerazumevanje življenja in vaš nivo zavesti.

Ločitev in posledice – Kako osvetliti svoje temne sence in pozdraviti notranje rane?

Na ta način, da bo prvo potrebno osebo nasproti sebe sprejeti kot svojega učitelja, ki je prišel pokazati vam vašo bolečino, jezo, živčnost, obsojanje ipd., ravno na tistih področjih, kjer se imate za naučiti določenih lekcij. Ko to ozavestite in spoznate, ni drugega načina, kot nadaljevati pot v novih čevljih. Otroci učijo isti jezik, in ga bodo kasneje istega takega uporabili v svojem partnerstvu in družini. Kdor med nami si ne želi, da bi njegovi otroci hodili po isti poti in se soočali z istimi testi in lekcijami, potem bo ta oseba mogla otrokom biti drugačen vzor.

Naši starši in njihovi starši tega niso vedeli, toda tisti ki je dovolj ozaveščen, nekdo ki se vzorca končno prvi zaveda, ta nekdo mora potegniti črto in rečti “dovolj je takega življenja in avtomatskega obnašanja” . Dejstvo, da berete ta tekst je pokazatelj, da se ozaveščate in ste vedno bolj pripravljeni zavestno spreminjati svojo lastno usodo. Dokler v sebi nosimo sodbo, krivdo, slabo vest, bes, jezo ipd., ni šans da bomo kdaj drugače živeli kot naši starši. To je preprosto neizvedljivo. Za dodatek, ponavljajoče genetske programe vcepljamo svojim otrokom in se zato iz roda v rod vozimo na kolesju družinske karme, brez da bi znali pravočasno izstopiti.

Tisti, ki so z mojo pomočjo začeli proces reprogramiranja, zelo dobro vedo o čem govorim in kakšni so rezultati. Toda, nič ne gre čez noč. To kar trenutno smo, čez noč nismo postali, čez noč nismo posrkali strupenih vzorcev in čez noč ni možno iz naše podzavesti odpraviti tistega kar nam škoduje. Bistvenega pomena za vse nas je, zbrati pogum in sprejeti odločitev o spuščanju starih, omejenih vzorcev, ki nikomur ne koristijo.

Ločitev in posledice – Ali se je res možno spremeniti in na kakšen način se spreminjamo?

Na zavestnem nivoju je najprej treba razumeti, da je sam Bog želel da se rodimo in da so nam dani točno takšni starši, ki so za naš osebnostni in duhovni razvoj idealni. Ko to lahko iskreno in zavestno sprejmemo, šele takrat smo sposobni prenehati se jeziti na Boga in na naše starše.

Posledično, zavestno začenjamo spreminjati program “ne zaslužim si biti živ/živa v program,

• Da si zaslužimo kvalitetno življenje,
• Da nam pripada iskrena ljubezen,
• Da smo vredni zaupanja in ljubezni,
• Bog je tisti, ki je želel da se rodimo,
• Bog nas dela žive,
• Ipd.

Ko enkrat iz pozicije pričakovanj od staršev in partnerjev vstopimo v verovanje in razumevanje:

• Da smo eno z Bogom,
• Da je Bog nad vsemi nami,
• Da smo zelo pomembni in zaupanja vredni,
• Da nas je sam Bog ustvaril po svoji podobi,
• Da smo vsi medsebojno povezani,
• Da smo vsi eno.

Takrat vstopimo v pozicijo ljubezni do samih sebe, takrat se naučimo sebi dajati ljubezen, ki smo jo prej iskali in pričakovali od drugih. Takrat lahko rečemo, da smo ozdravljeni in pripravljeni na zdravo vezo!

Če drvimo v novo vezo, dokler smo še žalostni in razočarani, dokler smo notranje razboleni in dokler obsojamo bivše…kaj mislite koga lahko pritegnemo v svoje življenje?? Vstopimo lahko izključno in samo v vezo z nekom, ki je enako ranjen, žalosten in nezaupljiv kot smo mi.

Ločitev in posledice – Sporočilo za konec, ko je ločitev že za nami!

• Ljubite bivše partnerje s srcem in dušo,
• Odpustite jim vse tisto kar so po vašem mnenju narobe delali in vse tisto, kar bi po vašem mnenju mogli narediti,
• Sprejmite dejsto, da niso mogli ali znali drugače ravnati,
• Sprejmite dejstvo, da očitno niso imeli prave kapacitete da bi vas ljubili drugače kot so,
• Sprejmite dejstvo, da bivši imajo vso pravico živeti in nadaljevati svoje novo življenje,
• In jih zaradi ničesar ne obsojajte.

Zahvalite se jim ker so bili del vašega življenja, ker ste se od njih nekaj naučili in jim dajte zeleno luč, da svobodno hodijo naprej po svoji poti. Brez če, brez ko in brez ampak. Za odpuščanje ni izgovora, za zamere in obsojanje ne obstaja dovolj tehten razlog. Nikoli!

Kako ne postati žrtev lastnih otrok!

Napaka nekaterih ljudi je, da vztrajajo v nezdravih partnerskih odnosih samo zato, ker imajo globoko zakoreninjeno prepričanje, da otroci potrebujejo oba starša, kar je sicer res, ampak ne vedno in ne za vsako ceno.

Ločitev in posledice – Delajte s svojimi otroci iz pozicije ljubezni in služenja,

• Bodite hvaležni in srečni ker otroke sploh imate,
• Zavedajte se, da je veliko ljudi med nami, ki jim ni dana ta priložnost, kljub njihovi veliki želji,
• Bodite otrokom hvaležni, ker so vas izbrali za vaše zemeljske starše,
• Bodite hvaležni, ker so vaši otroci živi in zdravi,
• Bodite hvaležni, ker so vsak dan ob vas,
• Bodite hvaležni vsem tistim ljudem, ki so pomagali da ste lahko mama ali oče,

Torej, ne bodite žrtev svojih otrok in ne vztrajajte v zakonu samo zato, ker ste vi prepričani da je tako prav. Ne ostajajte v vezi ali zakonu samo zato, ker vi hočete ali želite, da ima vaš otrok ob sebi ves čas oba starša. Napačno razmišljanje. Tako so razmišljali in živeli naši starši. V istih prepričanjih so živeli in vztrajali. Potrudite se rajši razplamteti ogenj ljubezni, če se le da. Naredite vse kar je v vaši moči, da vajina veza ali zakon ponovno zaživi v medsebojni ljubezni, razumevanju in spoštovanju.

Če to ni možno, potem partnerja zapustite s hvaležnostjo in z ljubeznijo v srcu. V pričo otrok govorite same lepe in pozitivne stvari o vaših bivših. Dajte jim na vedenje, da jih še vedno spoštujete že zaradi tega, ker so njihovi geni v vašem največjem bogastvu.  Srečno ločeni starši so opora in veter v hrbet srečnim otrokom, celo ločenih staršev.

Postanite ravno vi prva generacija ozaveščenih staršev in ozaveščenih bivših partnerjev!!

Za rezervacijo in naročilo na poglobljen vpogled in psihološko interpretacijo trenutnih dogajanj v vašem življenju, za vsa vprašanja za katera ne najdete zadovoljivih odgovorov, pošljite sms na 031 706 452.

Ema